Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. december 2023 ― Umetniki_ce: Format C, Hrvoje Hiršl, Petra Mrša, Toni Soprano Meneglejte, Andrej Škufca, Igor Štromajer, Ivana Tkalčić Razstava se osredotoča na materialnost digitalnega in prevprašuje občutek neotipljivosti, ki se nahaja nekje v hitrosti nalaganja spletne strani, zanesljivosti slike, shranjene v oblaku, ali v začasnem občutku intimnosti klepeta, ki poteka prek korporacijskih strežnikov. Zaslon, ki je pred nami, ponuja potopitvene svetove, kjer se prepletajo barve, hitrosti, procesorske moči in procesi shranjevanja, hkrati pa zakriva, da svoj obstoj in delovanje dolguje kovinam in mineralom. Virtualno se zlahka zdi nematerialno, saj gre za navidezni prostor onkraj tipkovnice, čeprav gre za mehanizem, ki temelji na fizičnih premisah in ima konkretne posledice za okolje in družbo. Odvisnost medijske tehnologije od različnih geoloških materialov, geofizikalnih sil ter ogromnih globalnih omrežij energetskih in dobavnih verig ni očitna. Ozadje proizvodnje in delovanja digitalnih tehnologij, ki podpira kompleksen ekonomski, socialni in politični sistem, uspešno zakriva vse manjša in prenosna digitalna oprema. Ampak, kot v knjigi Digital Rubbish. A natural history of electronics poudarja profesorica in raziskovalka Jennifer Gabrys, »se od silicija do mikročipa in od mikročipa do podzemne kontaminacije pojavi zapleten niz mutacij, ki omogočijo razvoj elektronskih tehnologij.« Kot vemo, so iz silicija narejeni mikročipi pravzaprav strojna oprema, ki omogoča prenos informacij v obliki električnih signalov oziroma signalov on-off (vklop/izklop). Prenos informacij v bite ali binarne enote, kjer gre za električne impulze, temelji ravno na tem omenjenem kompozitu silicija, kemikalij, kovin, plastike in energije. Jasno je torej, da je za vzpostavitev virtualnega potrebnih ogromno (naravnih) materialov in sredstev. Hkrati pa narativ o virtualnosti digitalnega pogojuje in na njega vpliva spletna izmenjava in kroženje kapitala. Končni uporabniki pogosto ne razumejo, da digitalni odpa

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. december 2023 ― Katja Felle upodablja predmete in fragmente digitalnih naprav in tako vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Na njenih delih pogosto prepoznamo motive in simbole, ki jih videvamo na različnih zaslonih, o čemer pričajo tudi naslovi del kot so: Sistemska konfiguracija, Sledilnik aktivnosti, Ojačevalnik, Disk, Severni most in 500 GB. Toda umetničin namen ni zgolj ponavljati in upodabljati podob z zaslonov, temveč predvsem opozoriti na množico zakodiranih dejstev, ki ždijo v ozadju in do katerih lahko dostopa le človeški um. Naslov »Skrito«, francosko »cache«, se v tem primeru nanaša na skrito ozadje strojev, na njihovo programsko opremo, ki uporabnikom tehnologije ostaja skrita, a ki omogoča in vpliva na delovanje stroja, in posledično na naše razumevanje sveta. Računalniki so bili izumljeni kot analogne mimetične naprave, orodja za napovedovanje, ki so nam pomagala razumeti kompleksnost določenih okolij. Prihodnost, naseljena z inteligentnimi stroji, nas bo verjetno potegnila v omotično stanje počasne, a natančne koreografije sprejemanja odločitev, ki se zelo razlikuje od sprejemanja odločitev danes. Že zdaj hiter tempo kopičenja slik vpliva na subtilne razlike v učnih algoritmih in intuitivno se moramo znajti v ogromni količini podatkov. Počasi se v nas oblikuje razumevanje, kako sobivati z novo obliko parazitske inteligence. Eden od načinov, kako lahko omejimo nadzor algoritmov je, da optimiziramo zadovoljstvo v vplivanju na tokove informacij. Razstavljena dela so vizualna metafora te nasičenosti in na videz neorganizirane strukture sedanjosti. Vsebina njenih del se staplja z ozadjem, saj je skrita, kot v sodobnih napravah, nekje za zaslonom.V njenem delu je transformacija iz enega v drug medij stalnica. Prenos podob iz drugih medijev v slikarstvo seveda ni nobena novost; slikarji so že v 19. stoletju slikali po fotografijah, še prej so za predloge uporabljali grafike. Posebnost današnjega obdobja v primerjavi s starejšimi je le